Bor, Matej: Átkelt a vándor az atomkoron V (Šel je popotnik skozi atomski vek 5 Magyar nyelven)
Šel je popotnik skozi atomski vek 5 (Szlovén)5
Šel je popotnik skozi atomski vek in je dobil službo. Nočno. V kombinezonu, gumijastih škornjih in z brizgalno v rokah je hodil po ulicah in spiral umazanijo, ki jo je nanje odlagal atomski vek. Pa je našel tam rdečo vrtnico. Pobral ja je in očistil in si jo zataknil v gumbnico. - Kako naj ti povrnem? je rekla roža. - Ne osuj se, dokler bo v mojem srcu še kaj veselja. In še preden je izgovoril do kraja, se je roža osula. - Čudno, čudno, je pomislil in se kar tak v kombinezonu in gumijastih škornjih spustil v svoje srce, in ko je hodil pa njem, se mu je zdelo, da hodi po mrakotnih, zatohlih, brezkončnih kanalih, kamor vse noči izpira umazanijo, ki jo na ulice odlaga atomski vek. In zdelo se mu je, da ve, zakaj je roža ovenela.
|
Átkelt a vándor az atomkoron V (Magyar)V
Átkelt a vándor az atomkoron és munkát kapott. Éjszakait. Kezeslábasban, gumicsizmában és fecskendővel a kezében járta a világot és mosta az utcák szennyét, amit az atomkor rakott le rájuk. S talált egyszer egy piros kertirózsát. Felszedte, megtisztította és gomblyukába tűzte. - Hogy háláljam meg a jóságodat? szólt a rózsa. - Ne fonnyadj el, amig cseppnyi öröm van a szívemben. Mielőtt azonban ezt kimondta volna, a rózsa elfonnyadt. Különös, különös, gondolta, s úgy, ahogy volt, kezeslábasban és gumicsizmában aláereszkedett a szívébe és amikor benne járt, úgy érezte, mintha sötét, fülledt, végtelen csatornákban járna, ahol éjszakánként a szennyet tisztítja, melyet az atomkor rakott le bennük. S úgy rémlett neki, hogy tudja, mért fonnyadt el az a rózsa.
|